My-bonsai :: Blog zajednica

Rušje (Pinus mugo), kod mu pravimo pri nas v Sloveniji je za moje pojme ena najboljših vrst za oblikovanje v bonsaj. Morda tudi za to, kar imam veliko srečo z iskanjem le teh. To leto sem jih nabral ker nekaj in vsem zelo dobro kaže glede preživetja. Za ruševje je značilno, da ima zelo velik odstotek preživetja za razliko od rdečega bora (Pinus sylvestris), ki ga še nisem uspel ohraniti pri življenju.

Rastišča

Rušje je osnovni graditelj subalpinskih združb. Porašča velike površine nad gozdno mejo. Pojavlja se v Alpah, Karpatih, Pirinejih in Balkanskih gorovjih. Prav tako raste na dnu visokokraških mrazišč. Zanimiva so tudi rastišča rušja na visokih barjih Pohorja in Pokljuke, vendar raste tam v obliki, ki za nas bonsajiste ni zanimiva. Debla so namreč zelo tanka in ravna. Prav tako sem opazil, da ima takšnjo obliko rasti na meliščih, kjer so tla sestavljena iz zelo majhnih kamenčkov-peska. Torej, najboljši materijal majdemo tam, kjer so tla grajena iz velikih skal. Na takšnih rastiščih je kopanje zelo enostavno. Odmakneš samo nekaj skal, odrežeš kakšno kerenino, katero je nemogoče izkopati in že imaš koreninsko grudo polno korenin, ki so prepletene z mikorizo, micelijem gliv, ki rastlinam pomaga vsrkavati nekatere življensko pomembne snovi.

Na enem izmed takšnjih rastišč izkopavam tudi jaz. Jaz mu pravim otok zakladov. Skoraj vsa svoja drevesa sem našel tam. In še jih je, vsakič ko grem izkopavat naletim na kaj novega, tako da bom hodil na isto mesto še kar nekaj časa.

Letos sem izkopaval po Putzovem receptu, konec avgusta začetek septembra in moram priznati, da deluje odlično. Niti najmanjših znakov, da bi šlo kaj narobe. Izkopaval sem tudi že spomladi, vendar je bilo nekaj manjših težav vendar ne usodnih.

Ko drevesa prinesem domov jih posadim v plastične posode. Nekateri priporočajo zelo anorganski supstrat. Sam mešam pribljižno 60% anorganske komponente in 40% organske in deluje dobro, saj tudi tam kjet nabiram jaz rastejo v zelo humozni podlagi med velikini skalami in ne v pesku.

Ko so enkrat v trning loncih jih postavim v malo bolj senčno lego, da slučajno ne bi bilo kaj narobe. Seveda pa to ne sme biti preveč senčna lega. Zaščita pred opovdanskim soncem je dober kompromis.

No, sedaj pa dovolj filozofiranja! Pokažem vam še samo nekaj slik, kaj imam doma.

In za konec še 360 ogled, za moje pojme enega, ki veliko obeta.

 

 

Tijek

 

 

Prati komentare preko RSS-a